petek, 30. marec 2012
Vedrana Rudan in njena monodrama KURBA.
Ženske bodo nehale biti sužnje moškim šele takrat, ko jim bodo nehale rojevati otroke. V trenutku, ko ženska rodi, neha živeti. Ampak družba jo kot normalno priznava samo, če ima otroke. Ona hrepeni, da bi jo družba imela za normalno, zato nima zares izbire. Potem se vklopijo še hormoni, tako je pač odredila narava, drugače vrsta ne bi preživela... In tako v tistih letih ženska ni človeško bitje, temveč žival.
...
...
DanDanas u MODI.
Pij rusko,
vozi nemško,
nosi italijansko,
ljubi na francoski način
in bodi Balkanac.
vozi nemško,
nosi italijansko,
ljubi na francoski način
in bodi Balkanac.
Verjeti ALI ne verjeti? ...znanstvene študije?!
To je tako, kot ko berete "študijo", da je čokolada v resnici dobra za zdravje, ker zmanjšuje stres.
Nakar preberete tudi, da je bila naročnik te študije multinacionalna firma, ki dela čokolado.
Nakar preberete tudi, da je bila naročnik te študije multinacionalna firma, ki dela čokolado.
petek, 23. marec 2012
"MA(te)MA(tika)"
Bistvo ljubezni med moškim in žensko je v tem, da iz dveh postaneta eno, bistvo materinske ljubezni pa je, da dovoli, da iz enega nastaneta dva.
petek, 16. marec 2012
Dajnomirova POMLADNA NOVICA Miliboži...
Dajnomir:
Vetrovi so odnesli hlad in mraz.
Sonce je stopilo sneg.
Trava je ozelenela. Rože so zrasle.
Koliko rož! Nabral jih bom in nesel Miliboži. Naj ve, da je zime konec.
Miliboža! Prinašam ti sveže novice.
Miliboža:
Daj no mir. Vsako leto ista pesem.
M.M.
Vetrovi so odnesli hlad in mraz.
Sonce je stopilo sneg.
Trava je ozelenela. Rože so zrasle.
Koliko rož! Nabral jih bom in nesel Miliboži. Naj ve, da je zime konec.
Miliboža! Prinašam ti sveže novice.
Miliboža:
Daj no mir. Vsako leto ista pesem.
M.M.
sreda, 14. marec 2012
Rozina Urška...pa nej una za pojest, ampak una igraLčeva.
Res hudo je, če prelep
si za ta povprečni svet.
Ko je v mestu veselica,
nasmejana so vsa lica.
Godba menja se nenehno:
polka, rokenrol in tehno.
Vse se plete, vse se zvija,
vse bolj raste evforija,
moški, ženske, stari, mladi,
vsi se imajo strašno radi.
V celem mestu eno samo
bitje zgleda kot bolano.
To je Urška lepotica,
ki prav kislega je lica.
Bolj ko gleda te ljudi,
bolj je jasno, da ga ni
tipa, ki bi bil dost lep,
da bi šla se z njim vrtet.
In ko se opolnoči
vse še kar brez nje vrti,
grabit jo začne obup.
Kar zasliši čuden hrup
vse glasneje in vse bliže,
da prevpije mile viže,
kko iz temnega obzorja
vstane bleda luč motorja.
Luč počasi, kot da išče,
tava tja, kjer je plesišče,
spremlja pa jo takšen zvok,
da vse pade godcem iz rok,
saj rohni in ropota
kot iz drugega sveta,
dokler končno ne ustavi
se ob Urškini postavi.
Urško, ko ob njej parkira,
kar potrese od nemira.
Hrup pa utihne, luč se utrne
in iz silhuete črne
vstane tip visok, koščen,
lep kot kakšen maneken.
Ko pa še čelado sname,
zdi se, da je iz reklame.
Urška srepo bulji vanj,
kot bi bil pred njo ekran,
tip pa reče: "Živjo, mala,
a bi malo zaplesala?"
In ker godba kar molči,
tipček jezno zakriči:
"Kva je, bend, a bo že kej?!
Eno hitro zaigrej!"
"Končno mene vreden tip,"
dahne Urška in čez hip
vsa v ljubezni zagori,
da ji plamen iz oči
švigne s tako energijo,
da prisotni onemijo,
češ kako je to mogoče,
da ni tipu v ksiht nič vroče.
Bend pa kakor nor zašpila,
da so v ognju vsa glasbila.
Saksofoni zažarijo,
iskre od činel letijo
in dim se vije iz kitar,
da se zdi, da je požar,
ko se lepi par teles
zapodi v divlji ples.
Urška se v ekstazi meče,
da si skoraj zlomi pleče,
tip pa tudi ni od muh,
krepek je, čeprav je suh,
in obvlada rokenrol
suče, Bog ga nima rad,
kot najboljši akrobat.
In ker ve, da tip je pravi,
Urška nikdar se ne ustavi,
vse dokler ne pride ura,
ko je končno konec žura.
Takrat reče Urška zala:
"Strašno dobro sva plesala,
skoraj več ne čutim nog,
daj zapelji me en krog."
Tipček najprej hladno pljune
velik kos žvečilne gume
ter zakurbla, stisne plin,
Urška, ki sedi za njim,
pa ljubeče se oklene
hladne, črne in koščene
soplesalčeve postave
in že planeta v daljave.
Že popoldne se razve,
da, kjer most čez Savo gre,
neurejene so bankine
in asfaltne izbokline
ter pretirana hitrost
bili vzrok, da je zgrešil most.
Zvlekli so motor iz reke,
a od njiju niti obleke.
si za ta povprečni svet.
Ko je v mestu veselica,
nasmejana so vsa lica.
Godba menja se nenehno:
polka, rokenrol in tehno.
Vse se plete, vse se zvija,
vse bolj raste evforija,
moški, ženske, stari, mladi,
vsi se imajo strašno radi.
V celem mestu eno samo
bitje zgleda kot bolano.
To je Urška lepotica,
ki prav kislega je lica.
Bolj ko gleda te ljudi,
bolj je jasno, da ga ni
tipa, ki bi bil dost lep,
da bi šla se z njim vrtet.
In ko se opolnoči
vse še kar brez nje vrti,
grabit jo začne obup.
Kar zasliši čuden hrup
vse glasneje in vse bliže,
da prevpije mile viže,
kko iz temnega obzorja
vstane bleda luč motorja.
Luč počasi, kot da išče,
tava tja, kjer je plesišče,
spremlja pa jo takšen zvok,
da vse pade godcem iz rok,
saj rohni in ropota
kot iz drugega sveta,
dokler končno ne ustavi
se ob Urškini postavi.
Urško, ko ob njej parkira,
kar potrese od nemira.
Hrup pa utihne, luč se utrne
in iz silhuete črne
vstane tip visok, koščen,
lep kot kakšen maneken.
Ko pa še čelado sname,
zdi se, da je iz reklame.
Urška srepo bulji vanj,
kot bi bil pred njo ekran,
tip pa reče: "Živjo, mala,
a bi malo zaplesala?"
In ker godba kar molči,
tipček jezno zakriči:
"Kva je, bend, a bo že kej?!
Eno hitro zaigrej!"
"Končno mene vreden tip,"
dahne Urška in čez hip
vsa v ljubezni zagori,
da ji plamen iz oči
švigne s tako energijo,
da prisotni onemijo,
češ kako je to mogoče,
da ni tipu v ksiht nič vroče.
Bend pa kakor nor zašpila,
da so v ognju vsa glasbila.
Saksofoni zažarijo,
iskre od činel letijo
in dim se vije iz kitar,
da se zdi, da je požar,
ko se lepi par teles
zapodi v divlji ples.
Urška se v ekstazi meče,
da si skoraj zlomi pleče,
tip pa tudi ni od muh,
krepek je, čeprav je suh,
in obvlada rokenrol
suče, Bog ga nima rad,
kot najboljši akrobat.
In ker ve, da tip je pravi,
Urška nikdar se ne ustavi,
vse dokler ne pride ura,
ko je končno konec žura.
Takrat reče Urška zala:
"Strašno dobro sva plesala,
skoraj več ne čutim nog,
daj zapelji me en krog."
Tipček najprej hladno pljune
velik kos žvečilne gume
ter zakurbla, stisne plin,
Urška, ki sedi za njim,
pa ljubeče se oklene
hladne, črne in koščene
soplesalčeve postave
in že planeta v daljave.
Že popoldne se razve,
da, kjer most čez Savo gre,
neurejene so bankine
in asfaltne izbokline
ter pretirana hitrost
bili vzrok, da je zgrešil most.
Zvlekli so motor iz reke,
a od njiju niti obleke.
ponedeljek, 12. marec 2012
TIMELess. By: Stan LEE
Is it true that you've been married for 64 years to your wife Joanie?
Oh yeah. I wouldn't lie about it.
Does that require a superpower?
You just marry the right girl.
op.: Stan Lee has co-created more than 300 characters, including Spider-Man, the X-Man, Thor...
Oh yeah. I wouldn't lie about it.
Does that require a superpower?
You just marry the right girl.
op.: Stan Lee has co-created more than 300 characters, including Spider-Man, the X-Man, Thor...
Za vse BiLjane...predvsem pa za mojo Legendo! :)
Pesem Biljana platno beleše je postala ohridska himna. Legenda pravi, da je tukaj nekoč živela prelepa Biljana. Nekega dne, ko je ob bistrem izviru prala perilo in ga nato razprostrla na beli pesek, da se posuši, je mimo prišla karavana 20 vinarjev in njihov vodja, ki ga je očarala Biljanina lepota. Ponudil ji je, da ji z vinom in žganjem poplačajo škodo, če kolona umaže njeno razprostrto platno. Biljana je ponudbo zavrnila, češ da ne potrebuje vina in žganja, temveč moža, ki vodi karavano.
Druga legenda pa govori o vili Ezerki, hčeri Karaormanova, ki je vladala jezeru in prepovedovala ljudem, da bi v njem lovili ribe. Zato je vedno prevračala čolne in ulov vračala v vodo. Zlobna vila pa je Biljani še posebno zaveidala njeno lepoto. Nekega dne jo je ugrabila in jo odpeljala v svoj dvorec. Biljana je jokala cele noči in njene solze so se spremenile v izvire - Biljanine izvore. Njen ded je naredil velik kovinski čoln, za vesla pa posadil sedem ljudi. Vila čolna ni mogla prevrniti in uspelo jim je rešiti Biljano. Po zgledu tega čolna imajo tradicionalni čolni na Ohridskem jezeru še danes posebno obliko.
P.S.: BiLjO, vodi me u Ohrid!
Druga legenda pa govori o vili Ezerki, hčeri Karaormanova, ki je vladala jezeru in prepovedovala ljudem, da bi v njem lovili ribe. Zato je vedno prevračala čolne in ulov vračala v vodo. Zlobna vila pa je Biljani še posebno zaveidala njeno lepoto. Nekega dne jo je ugrabila in jo odpeljala v svoj dvorec. Biljana je jokala cele noči in njene solze so se spremenile v izvire - Biljanine izvore. Njen ded je naredil velik kovinski čoln, za vesla pa posadil sedem ljudi. Vila čolna ni mogla prevrniti in uspelo jim je rešiti Biljano. Po zgledu tega čolna imajo tradicionalni čolni na Ohridskem jezeru še danes posebno obliko.
P.S.: BiLjO, vodi me u Ohrid!
petek, 9. marec 2012
Eko, eko, eko, krava pije _________.*
*Ne! Niti mleka niti vode! Ampak lasalocid, laidlomycin proprionate, bambermycins, monensin, virginiamycin, chlortetracycline, bacitracin zinc, oxytetracycline, melengestrol acetate, ractopamine, amprolium, decoquinate, chlortetracycline, neomycin sulfate, sulfamethazine, vacitracin, disalicylate, virginiamycin, tylosin, fenbendazole, methropene, poloxalene,...
(PR)OGLAS, ki ti ne UIDE. ;)
(PR)OGLAS, ki ti ne UIDE. ;)
četrtek, 8. marec 2012
V znamenju žensk: Evolucija ne prizanaša niti ženskim kožuščkom. ...iz GLOBALA.
Nekoč, pred davnimi, davnimi leti, so bile vse špranjice varno zavite v zaščitni omot grobih volnatih kitk. Težko je verjeti, kajne? Zveni kot spoznanje, da so konji nekdaj imeli prste na nogah. Ampak tako kot druge razvijajoče se vrste je tudi vulva postala nekaj elegantnejšega, minimalističnega in v vseh pogledih modernejšega. Danes je gladka, mehka kot otroška koža in gola.
Ali sramne dlake izumirajo? Kakor poročajo, da so tik pred tem, da se znajdejo na “seznamu ogroženih vrst”, njihove glavne sovražnice pa so pornografska industrija, manjše kopalke in spodnje hlačke ter “estradnice”. Skupina raziskovalcev z Univerz pravi, da je danes nekaj povsem vsakdanjega, če se ženske zatekajo k skrajnim ukrepom, da bi bile njihove južne poloble gladke kot otroške ritke.
Po natančneje ogledanih Playboyevih fotografij žefnskih osramij skozi desetletja, ugotavljajo, da se je med l. 1953 in 70. ali celo 80. leti prejšnjega stoletja več kot 95% modelov na sredini revije ponašalo z nedotaknjnim, po vsem sodeč naravnimi gozdičkom. Proti koncu 20.stol. pa sej je to spremenilo. Mediji so voajerizmu podelili legitimnost in ga spremenili v življenjski slog. Ljubitelji erotike so kar čez noč hoteli videti še več, brez tančice kocin. Tako se je Playboyeva ljubezen do naravnega Evinega kostuma ohladila.
Najosupljiveje pri fenomenu golih venerinih gričkov pa je to, kako hitro so se ženske (in moški) z njimi sprijaznili. ;)
Ali sramne dlake izumirajo? Kakor poročajo, da so tik pred tem, da se znajdejo na “seznamu ogroženih vrst”, njihove glavne sovražnice pa so pornografska industrija, manjše kopalke in spodnje hlačke ter “estradnice”. Skupina raziskovalcev z Univerz pravi, da je danes nekaj povsem vsakdanjega, če se ženske zatekajo k skrajnim ukrepom, da bi bile njihove južne poloble gladke kot otroške ritke.
Najosupljiveje pri fenomenu golih venerinih gričkov pa je to, kako hitro so se ženske (in moški) z njimi sprijaznili. ;)
DaNEs, 8.3.2012
in pred nekaj leti...ko, so si ženske ponekod dovolile marsikaj, kar sicer niso počele
(spustile so svojo zadržanost z vajeti in sprostile svojo (kakršnokoli že) domišljijo).
...torej na DANes - na AFŽ - PRAZNIK! ...in na MoJ PRaznik. Vse NAJBoLjše!
P. S. : Use your imagination, cLeverLy! ;)
(spustile so svojo zadržanost z vajeti in sprostile svojo (kakršnokoli že) domišljijo).
...torej na DANes - na AFŽ - PRAZNIK! ...in na MoJ PRaznik. Vse NAJBoLjše!
P. S. : Use your imagination, cLeverLy! ;)
Naročite se na:
Komentarji (Atom)