Mravlja dela celo poletje kot mravlja, čriček pa poje celo poletje kot čriček. Zima je bila dolga in mrzla, mravlja preživi, ker si je čez poletje z delom nabrala dovolj hrane, čriček pa od mraza in lakote umre, saj je, namesto da bi si pripravljal ozimnico, vse poletje poležaval in prepeval.
Vendar obstaja tudi drugačna varianta te zgodbe. Prijateljica mravlja ve, da bo zima dolga in opozori prijateljico čričko: "Draga, zima bo dolga in mrzla, prenehaj peti in poležavati na soncu. Poišči si hrano in prenočišče, da ne boš pozimi umrla od mraza in lakote." Črička se ji je nasmejala in se dalje sončila in prepevala. Prišla je zima. Mravlja se je zatekla v toplo hišico s hrano, ki si jo je s pridnim delom pripravila prek poletja. Nekega mrzlega zimskega jutra pa se je mravlja spomnila čričke. Le kako je z njo? Jaz sem na toplem, imam dovolj hrane, ona pa verjetno zmrzuje in umira od lakote. Oblekla je topel pulover, ki si ga je spletla iz doma narejene volne, rokavice, poveznila na glavo toplo kapo in pokukala ven. Ozrla se je proti mestu, kjer se je črička vse poletje sončila in prepevala. Ni mogla verjeti svojim očem.
Pred čričko so bili postavljeni Vuittonovi kovčki vseh velikosti, črička s prekrižanimi nogami v čevljih po najnovejši modi, v Diorjevem krznenm plašču, naslonjena na drevo, z rdečo šminko namazana usta, v njih pa dolg zlat ustnik, z dolgimi umetnimi trepalnicami, je nestrpno čakala na taksi. "Ja kam pa greš?" jo je začudeno vprašala mravlja. "V Pariz" je odgovorila črička. "Ko že greš v Pariz, bi mi napravila uslugo?" jo je poprosila mravljica. "Seveda! Kaj bi pa rada?" Mravljica: "Če srečaš La Fontaina, mu reci, naj gre k vragu, on in njegove basni!" je jezno dejala Mravlja, in se ogorčeno vrnila domov k svojim drobtinicam.
petek, 17. avgust 2012
sreda, 8. avgust 2012
Interna, tj. v knjižnici.
Imate knjigo Moški, glavni v družini?
"Ne, na našem oddelku zagotovo ne. Povprašajte na otroškem, tam imao pravljice."
"Ne, na našem oddelku zagotovo ne. Povprašajte na otroškem, tam imao pravljice."
torek, 24. julij 2012
DRUG POGLED: Kondom by Nikolaidis
...Ali ni ena od temeljnih značilnosti našega časa to, da pravzaprav nihče od nas ne pozna osebe, s katero seksa? Proti tej vrsti negotovosti se s kondomom ni mogoče boriti. Pravzaprav je prav kondom kriv za njo. Varen seks pravite? Navlečete kondom in z nekom ležete v posteljo. Kaj veste o tej osebi? Nič razen tega, da vas ne bo okužila - to vam jamči kondom. Oseba, v katero prodirate, bi bila lahko serijski morilec; mogoče je kriva za smrt staršev; mogoče je kot otrok porilnila brata z drevesa; mogoče je vojni zločinec; mogoče je konec koncev zla, mogoče je baraba. Ampak to vas ne zanima, ker imate kondom. Kondom je gumica, z gumico pa smo v šoli radirali napake iz papirja, ki smo jih naredili. Konodom - radirka - je torej tisto, kar nam omogoča, da delamo napake po mili volji. In da po napaki mirno živimo naprej. Vse, kar je zlo, s kondomom. In to v glavo. Varen seks s serijskim morilcem, pravite?
ponedeljek, 14. maj 2012
Ta čudni Slokar, lepo povedano!
"Ni skrivnost, da v Ajdovščini veljam za malce čudnega. In za tistega, ki so mu doma vse dali. Moji starši so mi res veliko dali, problem pa je, da ti ves denar tega sveta ne more kupiti pameti, srca in sreče. Vsak se mora sam potruditi, da je v življenu zadovoljen. Ne pa, da tarna, kako je vse slabo, pa kljub vsemu ne želi narediti preskoka."
Se vidimo v Dami. ;)
Se vidimo v Dami. ;)
četrtek, 10. maj 2012
Zakaj ljubimo ženske...pogled skozi moške oči Mircea. U Wish! ;)
Ker imajo okrogle prsi z bradavičkami, ki pod bluzo nabreknejo, ko jih zebe, ker imajo veliko in debelušno zadnjico, ker imajo veliko in debelušno zadnjico, ker imajo obraze s sladkimi potezami kot otroci, ker imajo polne ustnice, spodobne zobe in jezike, ki se ti ne gnusijo. Ker ne zaudarjajo po znoju in nekakovostnem tobaku in se jim nad zgornjo ustnico ne nabira znoj. Ker se nasmehnejo vsakemu majhnemu otroku, ki gre mimo. Ker po ulici hodijo vzravnano z dvignjeno glavo in rameni, usločenimi nazaj, in se ne zmenijo za tvoj pogled, ko buljiš vanje kot manijak. Ker z nepričakovano hrabrostjo prenesejo vsako breme svoje nežne anatomije. Ker so v postelji drzne in domiselne, pa ne zaradi perverznosti, marveč da bi ti pokazale, da te ljubijo. Ker opravljajo vsa nadležna in drobna gospodinjska dela, ne da bi se s tem hvalile ali zahtevale hvaležnost. Ker ne berejo pornorevij in ne brskajo po pornografskih spletnih straneh. Ker nosijo vse vrste žvenketajočih predmetov, ki jih po zapletenih in nerazumnih pravilih uskladijo z oblačili. Ker si z zbrano pozornostjo navdahnjenega umetnika poslikavajo obraze. Ker so obsedene z Giacomettijevo vitkostjo. Ker se razvijejo iz deklet. Ker si lakirajo nohte na nogah. Ker igrajo šah, whist ali namizni tenis, ne da bi se zmenile za to, kdo je zmagovalec. Ker previdno vozijo kot bombon zloščene avtomobile in čakajo, da jih občuduješ, ko se ustavijo pri rdeči ali ko greš pred njimi čez zebro. Ker svoje probleme rešujejo na tak način, da znoriš. Ker razmišljajo tako, da znoriš. Ker ti rečejo "ljubim te" natančno takrat, ko te imajo najmanj rade, saj gre za nekakšno kompenzacijo. Ker ne masturbirajo. Ker vsake toliko čisto malo trpijo: revmatična bolečina, zaprtje, kurje oko, in takrat se naenkrat zaveš, da so tudi ženske ljudje kot ti. Ker pišejo izjemno prefinjeno, zbirajo drobne opazke in orisujejo subtilne psihološke nianse, pa naj bo to še tako brutalno in nespodobno, da jih ne bi osumili ustvarjanja ženske literature. Ker so izjemne bralke, za katere je bilo napisanih tri četrtine pesmi in proznih del. Ker so nore na Angie Rolling Stonsov. Ker jih Cohen uniči. Ker vodijo totalno in nepojasnljivo vojno proti ščurkom. Ker še tako zagrizena poslovna ženska nosi spodnjice z vznemirljivimi rožami in čipkami. Ker je tako čudno obesitina vrv za perilo na balkonu hlačke tvoje ženske, črne, rdeče in bele stvarce, pol satenaste in pol grobe, pr tem se čudiš, kako majhne dle morajo prekriti. Ker se v filmih pred seksom nikoli ne tuširajo, toda samo v filmih. Ker se z njimi nikoli ne strinjaš, ko je govora o lepoti druge ženske ali drugega moškega. Ker jih res zanima, s kom se je sparila katera od televizijskih zvezd. Ker si zapomnijo imena igralk in igralcev v filmu, tudi najbolj čudnih. Ker se zarodek, če ni podvržen nobeni harmonizaciji, vedno razvije v žensko. Ker ne razmišljajo, kako bodo nategnile privlačnega tipa, ki ga opazijo na trolejbusu. Ker pijejo svinjarije, kot so martini orange, gin tonik ali vanilla coke. Ker ti ne položijo roke na rit kot v reklamah. Ker jih ne vzburja misel na posilstvo, ki je samo v moških glavah. Ker so svetlolaske, temnolaske, rdečelaske, fukare, tople, prijazne, ker vsakič doživijo orgazem. Zato, ker hlinijo orgazem, če ga ne doživijo. Ker je najlepši del dneva jutranja kava, ko skoraj eno uro grizljata piškote in začenjata dan. Ker smo iz njih prišli in se vanje vračamo in se naša pamet ves čas vrti samo okrog njih kot težek planet.
petek, 20. april 2012
četrtek, 19. april 2012
KOnKuRenca...ker je pač najboLj BRanO in ker mogoče RES koga predrami. :)
5 STVARI, KI JIH NAJBOLJ OBŽALUJEM
Avtorica Bronnie Ware je medicinska sestra, ki je več let skrbela za umirajoče, v tem času pa je zbrala njihova največja življenjska obžalovanja.
1. Želel bi si imeti pogum, da bi živel takšno življenje, kot sem si ga želel sam, ne kot ga drugi pričakujejo od mene. To je najpogostejše obžalovanje, ki se pojavi, ko se življenje končuje in ljudem postane jasno, kako so njihovo življenje vodili drugi in da jim ni uspelo uresničiti niti polovice lastnih pričakovanj.
2. Želel bi si delati veliko manj, kakor sem. Želja praktično vsakega moškega, ki so pogrešali odraščanje svojih otrok in intimnejši odnos s partnerjem. Spoznanje, da je življenje odšlo za nekoga drugega, je eno najgrozovitejših , ki prizadene predvsem moške, čeprav je bil odgovor pogost tudi med ženskami.
3. Želel bi si biti odkrit z drugimi in izraziti svoje občutke in čustva. Večina ljudi zanika in tlači čustva v želji, da bi lahko ostali v družbi drugih ljudi. Posledica je ta, da se nikoli ne morejo dokončno osebnostno razviti in postati to, kar si želijo. Zagrenjenost in osebnostna neuresničenost sta tudi zelo pogosta razloga za pojav različnih oblik ljubezni.
4. Želel bi si ohraniti prijatelje. Bolezen je tista, ki razkrije vrednost pravega prijateljstva. Zavedanje, da je zgodba končana, je eno najbolj grenkih spoznanj, sploh zato, ker je prijateljstvo ena ključnih človekovih kvalitet.
5. Želel bi si biti srečnejši. Želja je posledica presenetljivih spoznanj, da je sreča pravzaprav izbira in da si jo (ne) izbere vsak sam. Njena odosotnost je posledica zavestne odločitve za lagodno in ugodno življenje "srednjega razreda" brez velikih sprememb in pretresov in z vedno dovolj veliko oddaljenostjo od vsakršnih sprememb.
Avtorica Bronnie Ware je medicinska sestra, ki je več let skrbela za umirajoče, v tem času pa je zbrala njihova največja življenjska obžalovanja.
1. Želel bi si imeti pogum, da bi živel takšno življenje, kot sem si ga želel sam, ne kot ga drugi pričakujejo od mene. To je najpogostejše obžalovanje, ki se pojavi, ko se življenje končuje in ljudem postane jasno, kako so njihovo življenje vodili drugi in da jim ni uspelo uresničiti niti polovice lastnih pričakovanj.
2. Želel bi si delati veliko manj, kakor sem. Želja praktično vsakega moškega, ki so pogrešali odraščanje svojih otrok in intimnejši odnos s partnerjem. Spoznanje, da je življenje odšlo za nekoga drugega, je eno najgrozovitejših , ki prizadene predvsem moške, čeprav je bil odgovor pogost tudi med ženskami.
3. Želel bi si biti odkrit z drugimi in izraziti svoje občutke in čustva. Večina ljudi zanika in tlači čustva v želji, da bi lahko ostali v družbi drugih ljudi. Posledica je ta, da se nikoli ne morejo dokončno osebnostno razviti in postati to, kar si želijo. Zagrenjenost in osebnostna neuresničenost sta tudi zelo pogosta razloga za pojav različnih oblik ljubezni.
4. Želel bi si ohraniti prijatelje. Bolezen je tista, ki razkrije vrednost pravega prijateljstva. Zavedanje, da je zgodba končana, je eno najbolj grenkih spoznanj, sploh zato, ker je prijateljstvo ena ključnih človekovih kvalitet.
5. Želel bi si biti srečnejši. Želja je posledica presenetljivih spoznanj, da je sreča pravzaprav izbira in da si jo (ne) izbere vsak sam. Njena odosotnost je posledica zavestne odločitve za lagodno in ugodno življenje "srednjega razreda" brez velikih sprememb in pretresov in z vedno dovolj veliko oddaljenostjo od vsakršnih sprememb.
sreda, 18. april 2012
...toLiko o razLikah...
Če moški govori opolzkosti ženski, je to spolno nadlegovanje, če ženska govori opolzkosti moškemu, je to evro in trideset centov na minuto.
petek, 13. april 2012
OH, ti 71-letni pokvarjenec ali pa pač seksačice gospoda Poliča.
Rdečelaska. Tudi v mednožju rdeča. Naskakuje kot luciferska kobila in pri seksu hrza do nezavesti. Njena počenka je peklensko vroča, globoka in sluzava kot najbolj prepletena džungla, z mnogimi slastnimi eksotičnimi sadeži, ki jih mi mači pojemo z užitkom.
Plavolaska. V mednožju je črni mah, torej si lase "beli". Počenka je je ozka, da prav dobro tesni mačo razdiralca. Njena frikcijska sposobnost (tresočega se drgnjenja) je neverjetna. V pol ure lahko mačo z njo doživi tri veličastne orgazme, ki mu povsem razbremenijo telo in ga naredijo skoraj breztežnega. Vanjo lahko zaradi tega strese nad šest kubičnih centimetrov semena.
Črnolaska. Pohotna do samega peklenskega dna. Sramni ustnici ima po navadi kot dve živordeči majhni lubenici, sočni in užitni pod mačovnimi jazičnimi brbončicami, da se mu po njunem poskušanju še dolgo v noč cedijo sline. Njena vulva ob vzdrženosti deluje kot najbolj podmazana hudičeva naftna črpalka. Vsa je džungelsko sluzasta. V njej so pomešani vsi bartolinijevi ženski sokovi, ki mačo osvajalca dvignejo na raven, ki presega vsako njegovo doslejšno trdno normalo.
Sivolaska z belimi prameni. Intelektualno vzvišena, z obritim mednožejem. V intimi je razuzdana kot indijske svete krave, ki se razdajajo prav vsakemu indijskemu biku, ki jih količkaj povoha. Seksa, kot da je zadnjič, dolgo in strastno. Po orgazmih večkrat pade v nezavest. Terja velike količine mačovih semenčic; vsak mačov izliv jo tako navduši, da rjove kot rjovejo mogočne bele volkulje v Sibiriji ali pa pod severno polarno kapo oziroma Arktiko.
Rjavolaska. Je na splošno vesele narave, kar izraža tudi v spolnosti. V njenih modrih očeh lahko malčo zagleda dve bleščeči iskri in takoj ve, da se hoče razuzdano izživljati z njim, dokler jima v glavi nekaj ne zapresketa in iz njegovega malega sabljaškega mojstra nekaj lepljivega ne brizgne vanjo pod močnim tlakom. Veselo oba zavriskata in v ritmu izgovarjata sladke besede "Še, še, še, še..." Z dobrim mačom bi to počenjala najmanj dva dneva, on pa lahko skrajša na enega. Drugi dan ga verjetno čaka že druga rjavolaska, ki se ji tudi mora jahalno povsem posvetiti, s seksualno vsebino, ki ustreza obema.
Plavolaska. V mednožju je črni mah, torej si lase "beli". Počenka je je ozka, da prav dobro tesni mačo razdiralca. Njena frikcijska sposobnost (tresočega se drgnjenja) je neverjetna. V pol ure lahko mačo z njo doživi tri veličastne orgazme, ki mu povsem razbremenijo telo in ga naredijo skoraj breztežnega. Vanjo lahko zaradi tega strese nad šest kubičnih centimetrov semena.
Črnolaska. Pohotna do samega peklenskega dna. Sramni ustnici ima po navadi kot dve živordeči majhni lubenici, sočni in užitni pod mačovnimi jazičnimi brbončicami, da se mu po njunem poskušanju še dolgo v noč cedijo sline. Njena vulva ob vzdrženosti deluje kot najbolj podmazana hudičeva naftna črpalka. Vsa je džungelsko sluzasta. V njej so pomešani vsi bartolinijevi ženski sokovi, ki mačo osvajalca dvignejo na raven, ki presega vsako njegovo doslejšno trdno normalo.
Sivolaska z belimi prameni. Intelektualno vzvišena, z obritim mednožejem. V intimi je razuzdana kot indijske svete krave, ki se razdajajo prav vsakemu indijskemu biku, ki jih količkaj povoha. Seksa, kot da je zadnjič, dolgo in strastno. Po orgazmih večkrat pade v nezavest. Terja velike količine mačovih semenčic; vsak mačov izliv jo tako navduši, da rjove kot rjovejo mogočne bele volkulje v Sibiriji ali pa pod severno polarno kapo oziroma Arktiko.
Rjavolaska. Je na splošno vesele narave, kar izraža tudi v spolnosti. V njenih modrih očeh lahko malčo zagleda dve bleščeči iskri in takoj ve, da se hoče razuzdano izživljati z njim, dokler jima v glavi nekaj ne zapresketa in iz njegovega malega sabljaškega mojstra nekaj lepljivega ne brizgne vanjo pod močnim tlakom. Veselo oba zavriskata in v ritmu izgovarjata sladke besede "Še, še, še, še..." Z dobrim mačom bi to počenjala najmanj dva dneva, on pa lahko skrajša na enega. Drugi dan ga verjetno čaka že druga rjavolaska, ki se ji tudi mora jahalno povsem posvetiti, s seksualno vsebino, ki ustreza obema.
Čudno. Petek 13.
Hmm...nikjer nobenih jajc v obliki številke 13, ali okraskov, ki se nanašajo na dotično številko, tudi voščilnic neopazim. Res čudno!
petek, 6. april 2012
Tonetova Marija (op. Pavček)
Nikoli nisem ljubil nobene žene, kakor sem ljubil tebe,
radost moja, Marija moja. Ti si tista, ki jo udariš po ramenu
in rečeš, zdrava Marija, milosti polna, gospod je s teboj, blagoslovljena
si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega tlesa Jezus.
In ko zapišeš to drobno tujo (in vendar tako domačo besedo - Jezus),
se ti odpre kakor podoba raja - na vseh koncih in krajih bije
svetloba skozi šotor gospodov in ves je že prenapolnjen
s tolikimi in še lepšimi barvami. Vse je ožarjeno zlato, vse je
srebrno zlato, vse je polno, popolno, ona je sredi tega bitja, te
veličine, ona je središče vsega, sebi samemu vir in odtek, sebi popolnost,
sebi trajnost, sebi neskončnost.
Kolikokrat sem že zapisal besedo, ki ji ne veš pomena - neskončnost.
In druga njej podobna na isti vrvi materinskost, tetiva od
tu do večnosti. In nobena od teh besed ni dokončna, ni
čisto jasna. Tu - je do tu in ali je že hip nato drugje, na drugem mestu,
na novi postojanki. Je od res od in se šteje navzgor,
navzdol, gor, dol, kvišku navzdol, ali je zgolj približek točnosti.
In tako je z vsako besedo, tudi najmanjšo, tudi najmanj izrazito.
Vse je večumno, večpomensko, večsnovno, večsmiselno.
Samo človek je zmeraj enako nedoločen, nepopoln, neraben, nekoristen, nesrečen.
In se sprašujem, kaj je ta nesreča? Je obrnjena sreča? Narobe sreča?
Je to, kar te zadane, da se strezniš, da za hip oslepiš in vidiš svet
na novo. Pa saj to je po svoje spet sreča!
Čemu? Kaj ta angel hoče? Mirno prelivanje
časa, valovanje besed dobro mišljenih, pravih,
takih, ki so označene na pravem koncu s posvetilom
resnice in z molkom pridige.
Tamkaj je on in je ona. Oba skupaj, oba za skupaj.
Bodita torej skupaj, kot se reče v svetem pismu,
bodita kot dober kruh v imenu očeta, sina in svetega duha.
Amen.
radost moja, Marija moja. Ti si tista, ki jo udariš po ramenu
in rečeš, zdrava Marija, milosti polna, gospod je s teboj, blagoslovljena
si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega tlesa Jezus.
In ko zapišeš to drobno tujo (in vendar tako domačo besedo - Jezus),
se ti odpre kakor podoba raja - na vseh koncih in krajih bije
svetloba skozi šotor gospodov in ves je že prenapolnjen
s tolikimi in še lepšimi barvami. Vse je ožarjeno zlato, vse je
srebrno zlato, vse je polno, popolno, ona je sredi tega bitja, te
veličine, ona je središče vsega, sebi samemu vir in odtek, sebi popolnost,
sebi trajnost, sebi neskončnost.
Kolikokrat sem že zapisal besedo, ki ji ne veš pomena - neskončnost.
In druga njej podobna na isti vrvi materinskost, tetiva od
tu do večnosti. In nobena od teh besed ni dokončna, ni
čisto jasna. Tu - je do tu in ali je že hip nato drugje, na drugem mestu,
na novi postojanki. Je od res od in se šteje navzgor,
navzdol, gor, dol, kvišku navzdol, ali je zgolj približek točnosti.
In tako je z vsako besedo, tudi najmanjšo, tudi najmanj izrazito.
Vse je večumno, večpomensko, večsnovno, večsmiselno.
Samo človek je zmeraj enako nedoločen, nepopoln, neraben, nekoristen, nesrečen.
In se sprašujem, kaj je ta nesreča? Je obrnjena sreča? Narobe sreča?
Je to, kar te zadane, da se strezniš, da za hip oslepiš in vidiš svet
na novo. Pa saj to je po svoje spet sreča!
Čemu? Kaj ta angel hoče? Mirno prelivanje
časa, valovanje besed dobro mišljenih, pravih,
takih, ki so označene na pravem koncu s posvetilom
resnice in z molkom pridige.
Tamkaj je on in je ona. Oba skupaj, oba za skupaj.
Bodita torej skupaj, kot se reče v svetem pismu,
bodita kot dober kruh v imenu očeta, sina in svetega duha.
Amen.
petek, 30. marec 2012
Vedrana Rudan in njena monodrama KURBA.
Ženske bodo nehale biti sužnje moškim šele takrat, ko jim bodo nehale rojevati otroke. V trenutku, ko ženska rodi, neha živeti. Ampak družba jo kot normalno priznava samo, če ima otroke. Ona hrepeni, da bi jo družba imela za normalno, zato nima zares izbire. Potem se vklopijo še hormoni, tako je pač odredila narava, drugače vrsta ne bi preživela... In tako v tistih letih ženska ni človeško bitje, temveč žival.
...
...
DanDanas u MODI.
Pij rusko,
vozi nemško,
nosi italijansko,
ljubi na francoski način
in bodi Balkanac.
vozi nemško,
nosi italijansko,
ljubi na francoski način
in bodi Balkanac.
Verjeti ALI ne verjeti? ...znanstvene študije?!
To je tako, kot ko berete "študijo", da je čokolada v resnici dobra za zdravje, ker zmanjšuje stres.
Nakar preberete tudi, da je bila naročnik te študije multinacionalna firma, ki dela čokolado.
Nakar preberete tudi, da je bila naročnik te študije multinacionalna firma, ki dela čokolado.
petek, 23. marec 2012
"MA(te)MA(tika)"
Bistvo ljubezni med moškim in žensko je v tem, da iz dveh postaneta eno, bistvo materinske ljubezni pa je, da dovoli, da iz enega nastaneta dva.
petek, 16. marec 2012
Dajnomirova POMLADNA NOVICA Miliboži...
Dajnomir:
Vetrovi so odnesli hlad in mraz.
Sonce je stopilo sneg.
Trava je ozelenela. Rože so zrasle.
Koliko rož! Nabral jih bom in nesel Miliboži. Naj ve, da je zime konec.
Miliboža! Prinašam ti sveže novice.
Miliboža:
Daj no mir. Vsako leto ista pesem.
M.M.
Vetrovi so odnesli hlad in mraz.
Sonce je stopilo sneg.
Trava je ozelenela. Rože so zrasle.
Koliko rož! Nabral jih bom in nesel Miliboži. Naj ve, da je zime konec.
Miliboža! Prinašam ti sveže novice.
Miliboža:
Daj no mir. Vsako leto ista pesem.
M.M.
sreda, 14. marec 2012
Rozina Urška...pa nej una za pojest, ampak una igraLčeva.
Res hudo je, če prelep
si za ta povprečni svet.
Ko je v mestu veselica,
nasmejana so vsa lica.
Godba menja se nenehno:
polka, rokenrol in tehno.
Vse se plete, vse se zvija,
vse bolj raste evforija,
moški, ženske, stari, mladi,
vsi se imajo strašno radi.
V celem mestu eno samo
bitje zgleda kot bolano.
To je Urška lepotica,
ki prav kislega je lica.
Bolj ko gleda te ljudi,
bolj je jasno, da ga ni
tipa, ki bi bil dost lep,
da bi šla se z njim vrtet.
In ko se opolnoči
vse še kar brez nje vrti,
grabit jo začne obup.
Kar zasliši čuden hrup
vse glasneje in vse bliže,
da prevpije mile viže,
kko iz temnega obzorja
vstane bleda luč motorja.
Luč počasi, kot da išče,
tava tja, kjer je plesišče,
spremlja pa jo takšen zvok,
da vse pade godcem iz rok,
saj rohni in ropota
kot iz drugega sveta,
dokler končno ne ustavi
se ob Urškini postavi.
Urško, ko ob njej parkira,
kar potrese od nemira.
Hrup pa utihne, luč se utrne
in iz silhuete črne
vstane tip visok, koščen,
lep kot kakšen maneken.
Ko pa še čelado sname,
zdi se, da je iz reklame.
Urška srepo bulji vanj,
kot bi bil pred njo ekran,
tip pa reče: "Živjo, mala,
a bi malo zaplesala?"
In ker godba kar molči,
tipček jezno zakriči:
"Kva je, bend, a bo že kej?!
Eno hitro zaigrej!"
"Končno mene vreden tip,"
dahne Urška in čez hip
vsa v ljubezni zagori,
da ji plamen iz oči
švigne s tako energijo,
da prisotni onemijo,
češ kako je to mogoče,
da ni tipu v ksiht nič vroče.
Bend pa kakor nor zašpila,
da so v ognju vsa glasbila.
Saksofoni zažarijo,
iskre od činel letijo
in dim se vije iz kitar,
da se zdi, da je požar,
ko se lepi par teles
zapodi v divlji ples.
Urška se v ekstazi meče,
da si skoraj zlomi pleče,
tip pa tudi ni od muh,
krepek je, čeprav je suh,
in obvlada rokenrol
suče, Bog ga nima rad,
kot najboljši akrobat.
In ker ve, da tip je pravi,
Urška nikdar se ne ustavi,
vse dokler ne pride ura,
ko je končno konec žura.
Takrat reče Urška zala:
"Strašno dobro sva plesala,
skoraj več ne čutim nog,
daj zapelji me en krog."
Tipček najprej hladno pljune
velik kos žvečilne gume
ter zakurbla, stisne plin,
Urška, ki sedi za njim,
pa ljubeče se oklene
hladne, črne in koščene
soplesalčeve postave
in že planeta v daljave.
Že popoldne se razve,
da, kjer most čez Savo gre,
neurejene so bankine
in asfaltne izbokline
ter pretirana hitrost
bili vzrok, da je zgrešil most.
Zvlekli so motor iz reke,
a od njiju niti obleke.
si za ta povprečni svet.
Ko je v mestu veselica,
nasmejana so vsa lica.
Godba menja se nenehno:
polka, rokenrol in tehno.
Vse se plete, vse se zvija,
vse bolj raste evforija,
moški, ženske, stari, mladi,
vsi se imajo strašno radi.
V celem mestu eno samo
bitje zgleda kot bolano.
To je Urška lepotica,
ki prav kislega je lica.
Bolj ko gleda te ljudi,
bolj je jasno, da ga ni
tipa, ki bi bil dost lep,
da bi šla se z njim vrtet.
In ko se opolnoči
vse še kar brez nje vrti,
grabit jo začne obup.
Kar zasliši čuden hrup
vse glasneje in vse bliže,
da prevpije mile viže,
kko iz temnega obzorja
vstane bleda luč motorja.
Luč počasi, kot da išče,
tava tja, kjer je plesišče,
spremlja pa jo takšen zvok,
da vse pade godcem iz rok,
saj rohni in ropota
kot iz drugega sveta,
dokler končno ne ustavi
se ob Urškini postavi.
Urško, ko ob njej parkira,
kar potrese od nemira.
Hrup pa utihne, luč se utrne
in iz silhuete črne
vstane tip visok, koščen,
lep kot kakšen maneken.
Ko pa še čelado sname,
zdi se, da je iz reklame.
Urška srepo bulji vanj,
kot bi bil pred njo ekran,
tip pa reče: "Živjo, mala,
a bi malo zaplesala?"
In ker godba kar molči,
tipček jezno zakriči:
"Kva je, bend, a bo že kej?!
Eno hitro zaigrej!"
"Končno mene vreden tip,"
dahne Urška in čez hip
vsa v ljubezni zagori,
da ji plamen iz oči
švigne s tako energijo,
da prisotni onemijo,
češ kako je to mogoče,
da ni tipu v ksiht nič vroče.
Bend pa kakor nor zašpila,
da so v ognju vsa glasbila.
Saksofoni zažarijo,
iskre od činel letijo
in dim se vije iz kitar,
da se zdi, da je požar,
ko se lepi par teles
zapodi v divlji ples.
Urška se v ekstazi meče,
da si skoraj zlomi pleče,
tip pa tudi ni od muh,
krepek je, čeprav je suh,
in obvlada rokenrol
suče, Bog ga nima rad,
kot najboljši akrobat.
In ker ve, da tip je pravi,
Urška nikdar se ne ustavi,
vse dokler ne pride ura,
ko je končno konec žura.
Takrat reče Urška zala:
"Strašno dobro sva plesala,
skoraj več ne čutim nog,
daj zapelji me en krog."
Tipček najprej hladno pljune
velik kos žvečilne gume
ter zakurbla, stisne plin,
Urška, ki sedi za njim,
pa ljubeče se oklene
hladne, črne in koščene
soplesalčeve postave
in že planeta v daljave.
Že popoldne se razve,
da, kjer most čez Savo gre,
neurejene so bankine
in asfaltne izbokline
ter pretirana hitrost
bili vzrok, da je zgrešil most.
Zvlekli so motor iz reke,
a od njiju niti obleke.
ponedeljek, 12. marec 2012
TIMELess. By: Stan LEE
Is it true that you've been married for 64 years to your wife Joanie?
Oh yeah. I wouldn't lie about it.
Does that require a superpower?
You just marry the right girl.
op.: Stan Lee has co-created more than 300 characters, including Spider-Man, the X-Man, Thor...
Oh yeah. I wouldn't lie about it.
Does that require a superpower?
You just marry the right girl.
op.: Stan Lee has co-created more than 300 characters, including Spider-Man, the X-Man, Thor...
Za vse BiLjane...predvsem pa za mojo Legendo! :)
Pesem Biljana platno beleše je postala ohridska himna. Legenda pravi, da je tukaj nekoč živela prelepa Biljana. Nekega dne, ko je ob bistrem izviru prala perilo in ga nato razprostrla na beli pesek, da se posuši, je mimo prišla karavana 20 vinarjev in njihov vodja, ki ga je očarala Biljanina lepota. Ponudil ji je, da ji z vinom in žganjem poplačajo škodo, če kolona umaže njeno razprostrto platno. Biljana je ponudbo zavrnila, češ da ne potrebuje vina in žganja, temveč moža, ki vodi karavano.
Druga legenda pa govori o vili Ezerki, hčeri Karaormanova, ki je vladala jezeru in prepovedovala ljudem, da bi v njem lovili ribe. Zato je vedno prevračala čolne in ulov vračala v vodo. Zlobna vila pa je Biljani še posebno zaveidala njeno lepoto. Nekega dne jo je ugrabila in jo odpeljala v svoj dvorec. Biljana je jokala cele noči in njene solze so se spremenile v izvire - Biljanine izvore. Njen ded je naredil velik kovinski čoln, za vesla pa posadil sedem ljudi. Vila čolna ni mogla prevrniti in uspelo jim je rešiti Biljano. Po zgledu tega čolna imajo tradicionalni čolni na Ohridskem jezeru še danes posebno obliko.
P.S.: BiLjO, vodi me u Ohrid!
Druga legenda pa govori o vili Ezerki, hčeri Karaormanova, ki je vladala jezeru in prepovedovala ljudem, da bi v njem lovili ribe. Zato je vedno prevračala čolne in ulov vračala v vodo. Zlobna vila pa je Biljani še posebno zaveidala njeno lepoto. Nekega dne jo je ugrabila in jo odpeljala v svoj dvorec. Biljana je jokala cele noči in njene solze so se spremenile v izvire - Biljanine izvore. Njen ded je naredil velik kovinski čoln, za vesla pa posadil sedem ljudi. Vila čolna ni mogla prevrniti in uspelo jim je rešiti Biljano. Po zgledu tega čolna imajo tradicionalni čolni na Ohridskem jezeru še danes posebno obliko.
P.S.: BiLjO, vodi me u Ohrid!
petek, 9. marec 2012
Eko, eko, eko, krava pije _________.*
*Ne! Niti mleka niti vode! Ampak lasalocid, laidlomycin proprionate, bambermycins, monensin, virginiamycin, chlortetracycline, bacitracin zinc, oxytetracycline, melengestrol acetate, ractopamine, amprolium, decoquinate, chlortetracycline, neomycin sulfate, sulfamethazine, vacitracin, disalicylate, virginiamycin, tylosin, fenbendazole, methropene, poloxalene,...
(PR)OGLAS, ki ti ne UIDE. ;)
(PR)OGLAS, ki ti ne UIDE. ;)
četrtek, 8. marec 2012
V znamenju žensk: Evolucija ne prizanaša niti ženskim kožuščkom. ...iz GLOBALA.
Nekoč, pred davnimi, davnimi leti, so bile vse špranjice varno zavite v zaščitni omot grobih volnatih kitk. Težko je verjeti, kajne? Zveni kot spoznanje, da so konji nekdaj imeli prste na nogah. Ampak tako kot druge razvijajoče se vrste je tudi vulva postala nekaj elegantnejšega, minimalističnega in v vseh pogledih modernejšega. Danes je gladka, mehka kot otroška koža in gola.
Ali sramne dlake izumirajo? Kakor poročajo, da so tik pred tem, da se znajdejo na “seznamu ogroženih vrst”, njihove glavne sovražnice pa so pornografska industrija, manjše kopalke in spodnje hlačke ter “estradnice”. Skupina raziskovalcev z Univerz pravi, da je danes nekaj povsem vsakdanjega, če se ženske zatekajo k skrajnim ukrepom, da bi bile njihove južne poloble gladke kot otroške ritke.
Po natančneje ogledanih Playboyevih fotografij žefnskih osramij skozi desetletja, ugotavljajo, da se je med l. 1953 in 70. ali celo 80. leti prejšnjega stoletja več kot 95% modelov na sredini revije ponašalo z nedotaknjnim, po vsem sodeč naravnimi gozdičkom. Proti koncu 20.stol. pa sej je to spremenilo. Mediji so voajerizmu podelili legitimnost in ga spremenili v življenjski slog. Ljubitelji erotike so kar čez noč hoteli videti še več, brez tančice kocin. Tako se je Playboyeva ljubezen do naravnega Evinega kostuma ohladila.
Najosupljiveje pri fenomenu golih venerinih gričkov pa je to, kako hitro so se ženske (in moški) z njimi sprijaznili. ;)
Ali sramne dlake izumirajo? Kakor poročajo, da so tik pred tem, da se znajdejo na “seznamu ogroženih vrst”, njihove glavne sovražnice pa so pornografska industrija, manjše kopalke in spodnje hlačke ter “estradnice”. Skupina raziskovalcev z Univerz pravi, da je danes nekaj povsem vsakdanjega, če se ženske zatekajo k skrajnim ukrepom, da bi bile njihove južne poloble gladke kot otroške ritke.
Najosupljiveje pri fenomenu golih venerinih gričkov pa je to, kako hitro so se ženske (in moški) z njimi sprijaznili. ;)
DaNEs, 8.3.2012
in pred nekaj leti...ko, so si ženske ponekod dovolile marsikaj, kar sicer niso počele
(spustile so svojo zadržanost z vajeti in sprostile svojo (kakršnokoli že) domišljijo).
...torej na DANes - na AFŽ - PRAZNIK! ...in na MoJ PRaznik. Vse NAJBoLjše!
P. S. : Use your imagination, cLeverLy! ;)
(spustile so svojo zadržanost z vajeti in sprostile svojo (kakršnokoli že) domišljijo).
...torej na DANes - na AFŽ - PRAZNIK! ...in na MoJ PRaznik. Vse NAJBoLjše!
P. S. : Use your imagination, cLeverLy! ;)
Naročite se na:
Komentarji (Atom)